SIJAJ, SIJAJ, SONČECE

​

"Sijaj, sijaj, sončece,
oj, sonce rumeno!"

​

"Kako bom le sijalo,
če sem tak žalostno?"

​

​Sonce zjutraj gori gre,
dekleta jokajo:
bi rade še ležale,
pa vstati morajo.

​

​Sonce pozno doli gre,
pastirci tarnajo,
domov bi radi gnali,
pa črede nimajo.

​

"Sijaj, sijaj, sončece,
oj, sonce rumeno!"

​

"Kako bom le sijalo,
če sem tak žalostno?"

​

​

​

​

***

​

​

​

DESETNICA

​

Žélo je deset ženic,
deset ženic, deset sestric,
bela žena mimo šla –
srečo jim je voščila.

Nobena druga ne odgovori,
kakor najmlajš’ Marjančica.
Žena seže v žepek svoj in
dá Marjančki prstan zlat.
Marjančka hitro dam leti
mati prstan kazati.

​

Mati prstan vzamejo
in ga v kruh zamesijo:
‘kolnkol ga režejo –
na sred’ Marjančki šparajo:
“Le rež’, le rež’ ga, Marjančka ti,
ti boš mogla rajžati!”

​

“Ne bom pila, ne bom jedla,
tud’ pr’ vas ostala ne!”

​

Kdor deseti mora it,
sliš’ drevesa govorit’ –
kdor se na težko pot poda,
se mu odstre skrivnost sveta.

 

 

​

***

 

​

​

ŠETALA SE GORI DOLI

 

Šetala se gori doli,
gori doli, kraj Dunaja,
gje mi teče bistra voda.

​

Gje so tista širka pola,
gje moj lübi s plügom orje?
On na orje, on na plüži,
samo si na lübo misli!

​

Gje mi hodiš, lubi dragi,
kaj te dugo nejga k meni:
ni ga krala, ni cesara,
kaj bi njemi rada bila!

 

 

​

​

***

 

 

 

 

ČE BI BILA JAZ ČEBELICA

 

“Če bi bila jaz čebelica,
kako bi po svetu letala.
Pa bi se Bogu tožila,
da mi ne dajo ženina!”

​

“Damo ti, damo, ženina:
enega starega dedeka.”

“Vrag pa naj vzame starega,
če mi ne date mladega.
Stari se vleže ob moje telo,
kot pade ob strugo trhlo drevo.
Mlad pa se stisne k meni tako,
kot sladko detece ob mamo.”

 

 

​

***

 

 

​

VSE NAJLEPŠE ROŽICE
 

Vse najlepše rožice
so iz mojga srca strgane –
naj bo, naj bo.

​

Mene pa srce boli
od prevelike žalosti –
naj bo, naj bo.

​

Dekle me zapustila je,
si druzga fanta zbrala je –
naj bo, naj bo.

 

​

 

​

***

 

​

​

​

TOMAŽ NABIJA SODEC NOV

​

Tomaž nabija sodec nov,
oj, sodec nov, oj, sodec nov.

Tomaž nabija sodec nov –
v tej deželi, v Indiji.

​

Pršla je k njemu grenka smrt,
o, grenka smrt, o, grenka smrt:

”Tomaž, a ‘uš dal kej vinca pit,
oj, vinca pit, oj vinca pit?”

​

“Kdor hoče sladko vince pit,
mora bele petice štet!”

​

“Jaz pa ne znam petice štet,
pa vendar hočem vince pit!”

​

Tomaž se strašno razjezi
pa belo smrt v sod zmaši.

​

Pa noter je bla leta tri,
pa leta tri, pa mesce tri –

​

Pr’šlo je pismo od Boga:
“Tomaž kam s’mojo deklo dal?

Na svet nobenmu več ne zvoni;
nobene duše v nebesa ni.

Le naglo mi jo venkaj daj,
brez nje ne more svet ostat!

 

Ne, ne!

 

Tomaž nabija sodec nov,
oj, sodec nov, oj, sodec nov.

​

​

​

​

***

 

 

 

 

PASTIRČE MLADO I MILO
 

“Pastirče mlado i milo,
kaj si se tako stužilo?”

“Ja uzmem frulu pa sviram,
da svojo drago dozivam.”

​

Sva gora ječi od frule –
a njega draga ne čuje!

 

​

​

​

***

 

​

​

 

OJ, MATI, MAMCA
 

“Oj, mati, mamca,
pušejte me po vodo,
ten je moj ljub,
ten je moj ljubi,
ki me na lokvi čaka ...

​

Oj, mati, mamca,
ma kej ste mi sturila,
ki mi niste pistila,
da ben se poročila.”

​

“Varda la Luna
come che la cammina –
la pasa il mont,
la pasa il monti,
il mar de la marina.

​

Amor, amore, 
cosa hai mai fatto fare –
iero dormir,
iero dormire
mai fato risvegliare.”

 

​

​

​

***

 

 

​

​

RIBA FARONIKA NOSI SVET
 

Riba po morji plava,
riba Faronika.

Sam Bog za njo pr’plava,
iz morja globočin:

“O, čakej, čakej, riba,
o, riba Faronika,
te bomo kej vprašali,
kaj se na svet godi ...
Je res, da pride vojna,
al’ mir pr’neseš ti?”

​

“Če se bom z repom zvila,
ves svet potopl’en bo.
Če se bom na hrbet zvrnila,
ves svet pogubljen bo.”

​

“Nikar, nikar, o, riba!
O, riba Faronika!
Zavoljo otročičev,
zavolj’ porodnih žen!”

​

Pekel se je že napolnu,
svet’ raj pa prazen je;
cel svet bo potopila,
o, riba Faronika!

​

O! Riba Faronika,
riba Faronika!

 

​

​

​

***

​

​

 

 

KAJ TI JE, DEKLICA?
 

“Kaj ti je deklica,
da si tak žalostna?”

​

“Kaj mi je? Nič mi ni ...
srce me boli.
Oblekla bom črn gvant,
saj ti si bil moj fant ...”

​

“... saj jaz sem bil tvoj fant ...
Zdaj mrtev ležim.

Na grob moj boš vandrala,
na grob moj boš sama šla.”

​

“Tam bodem sanjala:
vse, kar sva si b’la.”

 

 

​

​

​

***

 

 

 

 

SVETI SINTILAWDIĆ

 

Sveti Sintilawdić
e rüdi šow nu ökow,
e došow nu pre paklö.

Zapyskow nu zatrumbatow,
paklö te gnalo wproga.

Oćo te gnalo h kraju.
“Ka ste folow, vy oća?
Si delow perüta nu nodar,
ta böga a si bögew,
ta bogate si bogatew?”
 

Zapyskow nu zatrumbatow!

Zapyskow nu zatrumbatow,
paklö ti gnalo wproga.

Matér ti gnalo h kraju.
“Ka ste falala, mati?

Si delala wöštëra,
si mišala wodo ta mij vyno?”

Zapyskow nu zatrumbatow,
paklö ti gnalo wproga.

 

Bratra dwa te gnalo h kraju.
“Ka ste falala, bratre?
“Swa vynašala fame tin judin.”

Sveti Sintilawdić
e rüdi šow nu ökow,
e došow nu pre paklö.

 

Ka ste falali, oća!?
Zapyskow nu zatrumbatow!
Ka ste falala mati!?
Zapyskow nu zatrumbatow
Ka sta falale bratre!?
Zapyskow nu zatrumbatow!

 

Sveti Sintilawdić
e rüdi šow nu ökow,
e došow nu pre paklö.

Zapyskow nu zatrumbatow!
 

“Njenimyjta sa zame,
ka ćemo itë un paravyš!”

 

 

 

 

 

***

 

 

​

 

 

KJE SO TISTE STEZICE
 

 

Kje so tiste stezice,
k’so včasih bile?
Zdaj pa raste grmovje
in zelene trave.
 

Bom grmovje posekal,
travice požel,
bom naredil stezice,
ki so včasih bile.
 

Vse stezice so lepe,
a najlepša je ta,
ki me vodi do doma,
kjer so mama doma.

 

 

 

 

/////

​

​

​

​

KOLOFON ALBUMA

​

​

​

Avtor priredb in dodanih verzov: Gal Gjurin. Producent albuma: Gal Gjurin. Mix in mastering: Gal Gjurin. Založila Diskografska hiša HAD, zanjo Gal Gjurin. Posneto v Studiu HAD, Ljubljana, Slovenija,EU, april/maj/junij 2024. © ℗ Gal Gjurin.

​

​

***

​

​

1. SIJAJ, SIJAJ, SONČECE (koroška)

​

Gal Gjurin: glas, bugarija, brač, slovenske vinske buče, laúd (Španija), tamburin, hi-hat činela, mandolčelo, el. bas, el. kitara, kristalna flavta (Seattle, Washington, ZDA), veliki boben. Janja Brlec: glas, citre. Anja Oraže: glas. Pesem se med ljudmi navadno izvaja v že poknjiženi verziji (gl. Tristo narodnih; ured. S. Prek/B. Merhar; idr. pesmarice). Skladba je izvedena v izvornem 7/8 taktovskem načinu, ki je (poleg 5/8 idr.) (bil) značilen za južnokoroške ljudske pesmi.

2. DESETNICA (gorenjska)

​

Gal Gjurin: glas, otroški čeveljčki Pussyfoots Savage (osebni arhiv; 1979; Lawrence, Kansas, ZDA), knjiga (Slovenske ljudske pesmi, zvezek 1; Slovenska matica 1997; str. 298/299), slovenske vinske buče, bugarija, brač, talni tom boben (1959, G. Bardelli, Trst, Italija), košarična stresala, kositrna piščal (Irska), Đàn môi dromlja (Vietnam), veliki boben, mali boben, hi-hat činela, el. bas, viola, Mellotron (Stockholm, Švedska; tenorska in basovska pozavna, violončelo, cevni zvonovi, basovska flavta, činele, zvončki, gongi),
xaphoon (Maui, Hawaii, ZDA), gralla (Barcelona, Katalonija), žvižganje. Niko Kostanjevec: tamburin, tom-tom bobni. Leon Žunec: brač. Janja Brlec: glas. Anja Oraže: glas. Skladba je izvedena v izvornem gorenjskem narečju (Moravče). Dodani verzi (Gal Gjurin): “Kdor deseti mora it,/sliš’ drevesa govorit.//Kdor se na težko pot poda,/se mu odstre skrivnost sveta.”.

 

3. ŠETALA SE GORI DOLI (prekmurska)

 

Gal Gjurin: glas, bugarija, mandolčelo, brač, Weissenborn drsna kitara (Kanada), medeninasti kravji zvonec, zvončki, koshi pirenejski zvončki (Francija), vibrafon, veliki boben, hi-hat činela, el. bas, stresala iz oreščkov kenari (Indonezija), pangi (Papuanska Nova Gvineja) in bendo (Indonezija), kalimba (Afrika), otroška ¾ klasična kitara (Španija), laúd (Španija). Kras Gjurin: glineni udu boben (Nigerija, Afrika). Anja Oraže: glas. Skladba je izvedena v izvornem prekmurskem narečju (Črenšovci/ Cserföld).

 

4. ČE BI BILA JAZ ČEBELICA (porabska)

 

Gal Gjurin: glas, solo viola, brač, bugarija, mandolčelo, kositrna piščal (Irska), veliki boben, hi-hat činela, el. bas. Anja Oraže: glas. Poknjiženje iz izvornega porabskega narečja: Gal Gjurin.

5. VSE NAJLEPŠE ROŽICE (štajerska)
Gal Gjurin: glas, mandolčelo, bugarija, brač, el. bas, stresala, zvončki, kalimba (Afrika), Mellotron (Stockholm, Švedska; harfa, klarinet, violončelo, vibrafon, cevni zvonovi, čelesta). Janja Brlec: solo citre, glas. Anja Oraže: glas. Pesem se med ljudmi navadno izvaja v že poknjiženi verziji (gl. Tristo narodnih; ured. S. Prek/B. Merhar; idr. pesmarice).

6. TOMAŽ NABIJA SODEC NOV (dolenjska)

 

Gal Gjurin: glas, bugarija, brač, pokrovke za lonce EMO Celje, lesena škatla za čaj, fleksaton, lesena raglja, košarična stresala, veliki boben, hi-hat činela, el. bas, viola, kositrna piščal (Irska), laúd (Španija), triangel. Janja Brlec: glas, citre. Anja Oraže: glas. Poknjiženje iz izvornega dolenjskega narečja (gl. zap. J. Jurčiča; 1860): Gal Gjurin.

​

7. PASTIRČE MLADO I MILO – feat. JANJA BRLEC (belokranjska)

 

Gal Gjurin: glas, brač (z lokom/brenkalno), pentatonični cevni ksilofon, mandolčelo, bugarija, Weissenborn drsna kitara (Kanada), laúd (Španija), brenkalni dulcimer (Kanada), el. bas, tamburin, slovenske vinske buče, veliki boben, hi-hat činela, Orffov mali ročni boben, ksilofon. Janja Brlec: glas, citre. Nina Reščič: pikola flavta in prečna C flavta. Skladba je izvedena v izvornem belokranjskem narečju.

8. OJ, MATI, MAMCA (istrska/tržaška)

 

Gal Gjurin: glas, istrski obalni kamni, navadni istrski trstikovec (Arundo Donax), violončelo, haloška žvegla, baročna altovska flavta (Nemčija), kositrna piščal (Irska), brač, bugarija, laúd (Španija), Đàn môi dromlja (Vietnam), tamburin, veliki boben, hi-hat činela, el. bas., gralla (Barcelona, Katalonija), košarična stresala, koshi pirenejski zvončki (Francija), stresala iz oreščkov bendo (Indonezija). Janja Brlec: glas, citre. Anja Oraže: glas. Skladba je dvojezična (SLO/IT) in je izvedena v izvornem istrskem narečju.

9. RIBA FARONIKA NOSI SVET (severnoprimorska)

 

Gal Gjurin: glas, lončeni bas, bugarija, brač, kazu, tarabuka (Turčija), slovenske vinske buče, tamburin, košarična stresala, kositrna piščal (Irska), laúd (Španija), veliki boben, mali boben, hi-hat činela, el. bas. Janja Brlec: glas, citre. Anja Oraže: glas. Poknjiženje iz izvornega severnoprimorskega narečja (Tolmin): Gal Gjurin. Dodani verzi (Gal Gjurin): “Je res, da pride vojna?/Al mir prineseš ti?/Al mir prineseš ti?”.

10. KAJ TI JE, DEKLICA? – feat. ANJA ORAŽE (gorenjska)

 

Gal Gjurin: glas, žvižganje, tenorski pločevinasti boben solo (Trinidad in Tobago), poštni rog, violončelo, brenkalni dulcimer (Kanada), viola, bugarija, brač, el. bas, slovenske vinske buče, stresalo iz polnozrnatega riža, tamburin, Mellotron (pozavna), Orffov mali ročni boben. Anja Oraže: glas. Skladba je izvedena v izvornem gorenjskem narečju.

11. SVETI SINTILAWDIĆ (rezijanska)

 

Gal Gjurin: glas, žvižganje, stegna (quadriceps femoris dex. et sin.), novofundlandske žlice (Kanada), lončeni bas, Orffov mali ročni boben, veliki boben, viola, godalni dulcimer (Kanada), bugarija, brač, poštni rog, Đàn môi dromlja (Vietnam), laúd (Španija), tamburin, veliki boben, el. bas, košarična stresala. Janja Brlec: glas. Anja Oraže: glas. Skladba je izvedena v izvornem rezijanskem narečju (Učja/Uccea): Gal Gjurin.

12. KJE SO TISTE STEZICE (koroška)

 

Gal Gjurin: glas, bugarija, brač, viola. Pesem se med ljudmi navadno izvaja v že poknjiženi verziji (gl. Tristo narodnih; ured. S. Prek/B. Merhar; idr. pesmarice). 

​

​

***

​

Asistent produkcije: Niko Kostanjevec. Oblikovanje ovitka albuma in grafična podoba: Jana Furman, Lalala Biro, Ljubljana, Slovenija, EU. OSH Publishing Canada, Oshawa, Toronto, Ontario, Canada. Diskografska hiša HAD, Ljubljana, Slovenija, EU.

​

***

​